Kako nastane zobni karies

Zobni karies, zelo razširjena bolezen trdih zobnih tkiv, je najpogostejša bolezen človeštva sploh. Nastanek zobnega kariesa je možno preprečiti, ker imata pri njegovi tvorbi pomembno vlogo prehrana in ustna higiena. Sprememba na zobu, ki jo opazimo kot črno piko, votlino ali defekt v kroni zoba je le zadnja faza zapletenega in dolgotrajnega procesa, ki nastane z delovanjem številnih dejavnikov. Za nastanek kariesa je potrebno delovanje več dejavnikov, ki bodo v končni fazi privedli do poškodbe trdih zobnih tkiv oz. »pokvarjenega zoba«. Med njimi so najpomembnejše bakterije zobnih oblog, prehrana in čas. Glede na bakterijsko aktivnost, karies napreduje hitreje ali počasneje. Bakterijska aktivnost je v veliki meri odvisna od razpoložljivih hranil (sladkorjev) oz. količine zobnih oblog.

Bakterije se nahajajo v zobnih oblogah različnih debelin in starosti ter se hranijo s sladkorji, ki se vnašajo s prehrano. Proizvajajo različne kemične spojine, od katerih so za razvoj kariesa najpomembnejše kisline. Ko so kisline prisotne v zadostni količini, povzročajo demineralizacijo zobne sklenine. Demineralizacija je proces, pri katerem zaradi vpliva kisline prihaja do remineralizacije trdih zobnih tkiv, ki postopoma postanejo šibkejša in manj odporna. Demineralizacija je proces, ki običajno poteka vsak dan na površini zoba in sam po sebi ne povzroča bolezni zoba. Demineralizacija nastane, ko zob pride v stik s kislinami, ne glede na to, ali se te vnesejo s hrano ali sladkimi pijačami (gazirani in sadni sok, kis) ali so produkt bakterij. Tako zob v stiku s kislinami vedno izgubi določeno majhno količino mineralov, vendar se ta izguba povrne z minerali iz sline v procesu, ki se imenuje remineralizacija. To pomeni, da se pri normalnih pogojih procesi demineralizacije in remineralizacije izmenjujejo na površini vsakega zoba. Če sta ta dva procesa v ravnovesju, ne bo nastala poškodba zoba. Če bakterije zobnih oblog proizvajajo preveč kisline, zaradi česar je ravnovesje moteno v korist demineralizacije, prihaja do postopnega slabljenja sklenine in nastanka kariesa. Poleg kislin, ki proizvajajo bakterije, se lahko sklenina poškoduje tudi zaradi vnosa velikih količin kislih snovi v hrani in pijači, pri čemer ne prihaja do nastanka kariesa, temveč do sprememb, ki se imenujejo erozije sklenine. Demineralizacija sklenine v začetni fazi je videti kot omejeno območje na površini zoba, ki je kredasto bele barve in zamegljeno, za razliko od zdrave površine zoba, ki je bleščeča in prosojna.

Z napredovanjem demineralizacije sklenine nastopi poškodba površine zoba in tvorba votline oz. »kariesa«. Karies se običajno šteje za votlino na površini zoba, vendar zobozdravniki pod pojem kariesa štejejo tudi precej zgodnejše faze demineralizacije, pri katerih še ni nastale votline. Včasih je lahko karies obsežen in se razvija v notranjosti trdih zobnih tkiv, medtem ko je votlina na površini majhna in nevidna s prostim očesom. V vsakem primeru te votline oz. defekti na površini sklenine omogočajo nadaljnjo rast in razvoj bakterij, pri čemer so le-te zaščitene pred mehanskim čiščenjem in jih ni mogoče odstraniti z dnevno ustno higieno. Bakterije se še naprej razmnožujejo in izločajo kislino, zaradi česar karies prodira globlje in globlje v sklenino. Ko prodre skozi celotno debelino sklenine in prispe do dentina (zobna kost, iz katere je izdelan večji del zoba in ki mu daje obliko), se napredovanje kariesa pospeši, ker je dentin manj mineraliziran kot sklenina in manj odporen na učinek kisline. Poleg tega v globljih plasteh trdih zobnih tkiv ni remineralizacije sline (poteka le na površini zoba), zato izgube minerala ni mogoče nadomestiti s pomočjo tega procesa. Ko bakterije prodrejo v dentin, se naseljujejo v dentinske kanalčke, s svojimi toksini pa stimulirajo živčne končiče na koncih kanalčkov (s pulpo), posledica česa je občutek bolečine. Proces nastanka kariesa povzroča bolečine šele ko prodre v dentin – karies omejen na sklenino ne boli. Celice pulpe reagirajo na karies v dentinu z odlaganjem novih količin dentina in s povečanim odlaganjem mineralov v kanalčke, kar povzroča njihovo zoženje in zapiranje. Ta reakcija predstavlja obrambni mehanizem, s katerim se zob na naraven način brani napredovanja kariesa. V določenih (redkih) primerih lahko ta zadostuje za ustavitev napredovanja kariesa – če so bakterije slabo aktivne v proizvodnji kisline, obrambni odgovor zoba pa je zelo izražen, je možno, da se karies ustavi in neha širiti. V tem primeru se imenuje mirujoči karies in v teoriji ne zahteva zdravljenja. Vendar je običajno obramba zoba prešibka in je treba odstraniti kariesno maso in okvaro na zobu zapolniti z nekaterim od restavrativnih materialov. Zobozdravniki priporočajo redni letni pregled zaradi pravočasnega odkrivanja sprememb, ki bi lahko privedle do večjih težav. Preventivni pregledi lahko preprečijo ogroženost ustnega zdravja, dnevna ustna higiena pa lahko močno zmanjša možnost razvoja bolezni zob in ustne votline.

Komentari (0)

Ostavite komentar