Odvisnost od beljenja zob – Bleachorexia

S to objavo bi se rada ozrla na negativen trend, ki se je pojavil v Združenih državah Amerike in se razširil na evropske države ter s tem postal prisoten tudi pri nas. Gre za Bleachorexijo, oziroma odvisnost od beljenja zob. Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za neškodljivo bolezen modernega časa, bom v nadaljevanju opozorila na to, da gre za motnjo, ki jo ne bi smeli jemati zlahka.

Biserno beli zobje so od nekdaj simbol lepote in eden od najbolj zaželenih modnih dodatkov. Prvi zabeležen postopek beljenja zob datira iz 19. stol., vendar se je pravi boom zgodil po letu 1989, ko je prvič objavljen članek, v katerem je pojasnjen postopek beljenja z minimalnimi neželenimi učinki. Za tem se je trend beljenja širil po svetu, kar je pripeljalo do razvoja modernega in strokovnega pristopa k beljenju, med drugim tudi do razno raznih variant domačih praks (“home bleaching”).

Prije_poslije

Beli nasmeh je na splošno simbol lepote, pokazatelj zdravja in pomoč na poti do izgraditve svoje samozavesti. Dodatno so ga popularizirale nadaljevanke, časopisi in filmi, ki vsiljujejo t. im. holivudski nasmeh, bolj bel od krede. Ameriška fiksacija z belim nasmehom je toliko razširjena, da je beljenje zob najbolj razširjen estetski poseg v ZDA, ki zadnji dve desetletji beleži rast kar 300%.

Odvisnosti moderne dobe

Kot veste tudi sami, vse zelo hitro preraste v odvisnost, kar je lepo in kar nam vsiljuje družba kot moderni imperativ. Že več let se srečujemo z različnimi odvisnostmi o estetskih posegih, porjavelosti kože, pravilni prehrani ali telovadbi. Žal, del te negativne slike vse bolj pogosto postaja tudi odvisnost beljenja zob.

Ovisnost-izbjeljivanja

Bleachorexia, oziroma odvisnost o beljenju zob, dobiva vse več pozornosti v svetu dentalne medicine, saj prinaša tudi hude posledice. Raziskave v ZDA kažejo, da se kar 40% zobozdravnikov boji, da pacienti preveč belijo zobe. Prebeli zobje so, razen da izgledajo umetno, slabše kvalitete, zato propadajo, postajajo krhki in preobčutljivi. Številne holivudske in estradne zvezde, zaradi katerih so si številni pacienti dali beliti zobe, čeprav jim to ni bilo potrebno, so po nekaj letih javno spregovorile o svoji odvisnosti in o škodi, ki jo prinaša pretiravanje.

Ni težko pasti v skušnjavo ob številnih lahko dostopnih preparatih za beljenje. Pojem “toilet bowl teeth” se veže na paciente, ki obsesivno belijo zobe, zaradi česar so jim zobje prebeli oziroma nenaravno beli kot straniščna školjka, posamezniki pa vsakič želijo, da so še kakšen odtenek bolj beli. Kot vse ostale odvisnosti, tudi bleachorexia ni neškodljiva.

Kljub številnim kampanjam po celem svetu, s katerimi se želi poudariti, da se samozavest ne vrača in ne pridobiva z estetskimi posegi, pa odvisnost še naprej narašča in je vse bolj razširjen problem v družbi.

Profesionalno beljenje zob

Čeprav je beljenje zob eden od najbolj pogostih estetskih posegov v stomatologiji, prinaša želene rezultate samo v primerih, ko postopek izvaja izobražena in strokovna oseba. Da bi bili rezultati beljenja v končni fazi takšni, kot jih pacient pričakuje, je potrebno napraviti dobro anamnezo, podrobno pregledati stanje pacienta in pravilno postaviti diagnozo in na koncu dobro izdelati nadaljnji načrt terapije oziroma postopka.

Diagnoza strokovnjaka je potrebna tudi zato, da se določi vrsta razbarvanja, kar močno vpliva na končni rezultat. Tako se, na primer, rumene in rjave nianse, lažje belijo od modrih in sivih nians.

Bijeli_osmijeh

Zaradi dostopnosti številnih preparatov, ki se lahko kupijo v trgovinah ali preko spleta, številnih nasvetov in pripravkov, ki se lahko napravijo doma, je beljenje postalo postopek, ki se pogosto podcenjuje in se izvaja brez nadzora strokovne osebe.

Odhodi v kozmetične salone, da bi se prihranil denar, rezultirajo samo z negativnim rezultatom, saj mora beljenje zob opraviti stomatolog in ne kozmetičarka, zaradi česar se na koncu porabi več denarja, saj je potrebno postopek ali ponoviti ali popraviti nastalo škodo.

Rada bi opozorila še na to, da se, v kolikor se odločite za kozmetičarko ali neko drugo osebo, ki nima ustrezne izobrazbe s področja oralnega zdravja in nege, postopek lahko konča z neželenimi pojavi kot so poškodba sklenine ali mehkega tkiva ustne votline (gingiva, ličnice in ustnice), preobčutljivosti ali neželene barve zob.
Mnenje, da profesionalno beljenje zob škoduje zobnim dlesnim, so številna znanstvena dela že ovrgla in dokazala, da profesionalno beljenje zob ne poškoduje niti zob niti okoliškega tkiva.

Prednost strokovnega beljenja je, razen želenega in optimalnega rezultata, tudi v samem procesu in v materialih, ki se uporabljajo. S sodobnimi sredstvi za beljenje, ki vsebujejo visoke koncentracije fluora, zobje postanejo bolj remineralizirani in odpornejši na karies. Po beljenju je mogoča povečana občutljivost zob, vendar je ta začasna in čez nekaj časa izgine.

Kako ohraniti svoje zobe dlje časa bele po beljenju?

Po postopku beljenja bi se bilo dobro izogibati kavi, čaju, kajenju cigaret in konzumiranju “obarvane” hrane in pijač. Pomembno je tudi redno vzdrževati oralno higieno in redno obiskovati stomatologa. Beljenje več kot dvakrat letno ni zaželeno, saj lahko povzroči preobčutljivost zob in trajno poškoduje zobno sklenino.

Nasvet

Da zaključim, če razmišljate o holivudskem nasmehu in želite imeti bolj bele zobe, je najbolje, da se konzultirate s svojim zobozdravnikom in se dogovorite za pregled ter ga vprašate vse, kar vas v tej zvezi zanima. Odločitev o beljenju vsekakor prepustite izključno njemu, saj vam lahko samo strokovna oseba zagotovi želeni rezultat brez neprijetnih posledic.

Za konec bi rada prebrala kakšne so vaše izkušnje z beljenjem zob? Ali ste že bili na tovrstnem estetskem posegu, ali še samo razmišljate, da to storite?


mr.sc. Andrijana Kovačić, dr. dent. med., spec. ortodoncije

Mr. sc. Andrijana Kovačić dr. dent. med. specialist ortodontije je diplomirala leta 2003 na Stomatološki fakulteti Univerze v Zagrebu, kjer je tudi magistrirala leta 2007. Zaradi velikega interesa in občutka za visoko estetiko začne leta 2010 s specializacijo ortodontije na Stomatološki Fakulteti Univerze v Zagrebu, ki jo konča leta 2013. V polikliniki Arena je zaposlena kot specialist ortodontije. Andrijana je kolumnist - ekspert v časopisu Story kids in član strokovnega tima na portalu violetawecare, kjer daje strokovne nasvete bralcem. Uživa v delu s pacienti in ustvarjanju srečnih in zadovoljnih nasmehov!

Komentari (0)

Ostavite komentar