Učenje oralne higiene v najzgodnejših letih

Navado vzdrževanja oralne higiene pridobimo v zgodnjem otroštvu. Izredno pomembno je, da starši namenijo zadostno pozornost motivaciji otroka in jih naučijo, kako skrbeti za oralno higieno. Že po pojavu prvih mlečnih zob jih lahko otrok začne ščetkati z majhno ščetko, lahko tudi brez zobne paste. Otrok v prvem letu življenja ne bo mogel samostojno učinkovito ščetkati zob, vendar to ni pomembno. Glavni cilj samostojnega ščetkanja v najzgodnejših letih je učenje in prilagajanje otroka na vsakodnevne izvajanje oralne higiene. Z odraščanjem bo otrokova motorika postopoma napredovala in ščetkanje bo postalo temeljitejše.

Tako kot vse ostale dejavnosti se majhen otrok uči ščetkati s posnemanjem staršev. Starši morajo otroku demonstrirati pravilno vzdrževanje oralne higiene ter ga spodbujati k samostojnemu opravljanju naučenega. V procesu učenja je zelo pomembna pravilna motivacija – otroka je vsakič potrebno nagraditi za vloženi trud, negativna motivacija kot je ustrahovanje z zobozdravniškimi posegi pa ne pride v poštev.

Nekateri starši menijo, da higiena mlečnih zob ni posebej pomembna, ker bodo te zobe nadomestili stalni. Ravno obratno: higiena mlečnih zob je zelo pomembna iz dveh razlogov. Prvič, z vzdrževanjem zdravja mlečnih zob preprečujemo njihovo prehitro izgubo zob, kar lahko povzroči ortodontske anomalije, otroku pa je prihranjena bolečina in neprijetne izkušnje, povezane z boleznimi zob. Drugič, z vzdrževanjem higiene mlečnih zob otrok pridobi navado vzdrževanja oralne higiene in vadi tehniko ščetkanja, ki jo bo uporabljal, ko se pojavijo stalni zobje. Otrok s ščetkanjem mlečnih zob pridobi navado in rutino vzdrževanja higiene, ki jo bo v prihodnosti uporabljal za stalne zobe.

Fluoridacija zob

Zaščitno delovanje fluorida na zobno sklenino se uporablja v velikem številu sodobnih pripravkov za vzdrževanje oralne higiene: zobnih pastah, tekočinah za izpiranje ter posebnih fluoridnih gelih za domačo uporabo. Poleg teh pripravkov se pri otrocih uporabljajo tudi profesionalni pripravki, ki jih uporablja zobozdravnik, ki pa vsebujejo izjemno visoke koncentracije fluorida. Ti pripravki so lahko v obliki zobnih lakov, gelov ali raztopin, uporabljajo pa se pri rednih zobozdravniških pregledih na vseh zobeh (mlečne in stalne). Preventivno delovanje je pomembno za mlečne zobe zato, da se zadržijo v ustih vse do fiziološkega odpadanja, stalni zobje pa so neposredno po izraščanju nezadostno mineralizirani ter posledično občutljivi na demineralizacijo in razvoj kariesa. Sklenina teh zob mora prestati obdobje zorenja, med katerim se v njo vgrajujejo mineralne sestavine iz sline zato, da le ta postane popolnoma mineralizirana in odporna na kisline iz zobnega plaka. Proces zorenja in vgradnje dodatnih količin mineralnih sestavin v sklenino mladih zob je počasen, lahko pa se pospeši z uporabo pripravkov z visokimi koncentracijami fluorida. S svojim delovanjem se v sklenino vgrajujejo fluoridni ioni (namesto običajnih kalcijevih), ki utrjujejo sklenino mladih stalnih zob in delujejo preventivno na razvoj kariesa. Delovanje profesionalnih pripravkov za fluoridacijo je zelo dolgotrajno, vendar zadostuje uporaba dvakrat letno med rednimi pregledi pri zobozdravniku.

Poleg profesionalne fluoridacije, preventivni učinek fluorida se lahko doseže z uporabo zobnih past s fluorom. Pri uporabi fluoridiranih zobnih past pri majhnih otrocih je nujna pazljivost, ker ima požiranje prevelikih količin fluora lahko strupen učinek. Zato se pri uporabi fluoridirane zobne paste pri malih otrocih priporoča posvet z zobozdravnikom.

Sistemska uporaba fluorida

V 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja se je začela razširjena uporaba sistemske fluoridacije – vnašanje majhnih količin fluorida v organizem z različnimi živili: sol, mleko, voda, ali z jemanjem tablet s fluoridi. Fluoridi, ki se tako vnesejo v organizem, se izločajo s slino in vgrajujejo v zobno sklenino, s čimer se doseže preventivni učinek. Čeprav ima takšna metoda fluoridacije pozitiven učinek na zdravje zob, obstaja tveganje za povečan vnos fluorida v organizem, ki ima lahko posledice na razvoj zob in kosti. Na zobeh se z dolgoročnim povečanim vnosom fluora lahko pojavi motnja znana pod imenom zobna fluoroza, kjer je sklenina slabše razvita in strukturno šibkejša z možnimi napakami in obarvanji.

V nekaterih državah so se izvajale različne metode sistemske fluoridacije, na Hrvaškem pa so se uporabljale tablete natrijevega fluorida. Danes se je sistemska uporaba fluorida opustila zaradi nezmožnosti kontrole vnesene količine fluorida v organizem in možnih posledic v primeru prekomernega vnosa. Namesto sistemske uporabe se je prednost lokalni uporabi fluoridov v obliki profesionalnih pripravkov s strani zobozdravnika ali sredstev za vsakodnevno oralno higieno, najpogosteje zobnih past in tekočin za izpiranje.

Marko Brusek, dr. dent. med.

Dr. dent. med. Marko Brusek je diplomiral na stomatološki fakulteti v Zagrebu leta 2012. V polikliniki Arena je zaposlen kot strokovnjak za protetiko na implantatih. Znan je kot doktor z mirno roko in mirnega karakterja, kar mu je odprlo vrata src številnih pacientov. Uživa v stomatološkem delu, morju, dobri družbi in občasnem squashu.

Komentari (0)

Ostavite komentar